Enotna definicija, kaj točno so regenerativna doživetja kulinaričnega turizma in katere lastnosti vključujejo, zaenkrat še ni sprejeta. Pregled literature, ki ga je opravila Univerza v Aveiru, je namreč pokazal, da univerzalna opredelitev regenerativnega turizma še ni razvita. Kljub temu je mogoče iz literature nišnih inovatorjev na tem področju mogoče izluščiti ter opredeliti več atributov regenerativnega turizma, ki tvorijo njegovo konceptualno jedro in omogočajo nadaljnji konceptualni razvoj.

Torej, kaj razumemo pod pojmom “regenerativni kulinarični turizem”?

Regenerativni turizem se razlikuje od paradigme trajnostnega razvoja predvsem v tem, da razume turistično dejavnost kot tiste posege v lokalni prostor, ki razvijajo zmožnosti krajev, skupnosti in njihovih gostov na način, da delujejo v harmoniji z medsebojno povezanimi socialno-ekološkimi sistemi. Tako se regenerativni turizem kljub podobnosti s pristopi trajnostnega razvoja sklada s paradigmo regenerativnega razvoja.

Regenerativni turizem velja za transformacijski pristop, katerega cilj je izkoristiti potencial lokalnega prostora (turističnih krajev) za njegov razcvet ter ustvariti neto pozitivne učinke s tem, ko poveča regenerativne zmogljivosti družbe in ekosistemov. Izhaja iz ekološkega svetovnega nazora, pri čemer prepleta avtohtone in zahodne znanstvene perspektive in znanja. Regenerativni pristop razume turistične sisteme kot neločljivo povezane z naravo, zaradi česar so dolžni spoštovati njena načela in zakone. Poleg tega upošteva, da se regenerativni turistični pristopi dolgoročno razvijajo in spreminjajo v različnih krajih, s čimer se prakse usklajujejo z regeneracijo tamkajšnjih živih (življenjskih) sistemov.

Regenerativni turizem si prizadeva za preoblikovanje turizma skladno z regenerativno paradigmo ter predvideva sledeče: Živi turistični sistemi, ki omogočajo srečevanja, ustvarjajo povezave ter razvijajo recipročne in vzajemno koristne odnose prek potovalnih praks in doživetij, ki edinstveno odražajo obiskovani prostor (turistični kraj). Regeneracija se pojavlja v duševnem, telesnem, čustvenem, duhovnem, kulturnem, socialnem, okoljskem in gospodarskem smislu.

Regenerativni turizem kot gospodarska panoga krepi odpornost turizma na prihodnje krize. Ustvarja smiselno ravnovesje med lokalno kulturo, naravnimi ekosistemi, gostitelji in gosti. Njegov cilj je celostno izboljšanje skupnosti in ne zgolj zmanjševanje negativnih vplivov turizma. Temeljna ideja regenerativnega turizma namreč je, da kraj oziroma prostor zapustimo v boljšem stanju, kot smo ga našli.

Pri teh prizadevanjih ima hrana pomembno vlogo. Vsaka destinacija se ponaša z lastno prehrambno dediščino in edinstvenimi gastronomskimi doživetji. Kulinarični turizem omogoča obiskovalcem, da odkrivajo prostor prek njegove (pre)hrane in kulinaričnih praks, hkrati pa gradijo pomembne vezi in globlje razumevanje lokalne kulture.

Regenerativni kulinarični turizem vključuje obiskovalce v lokalne kulture in naravo, kot na primer z učenjem kuhanja avtohtonih receptov in nabiranjem sestavin v gozdu. Poleg tega številne restavracije iščejo vir kulinaričnega navdiha v naravi, pri čemer njihovi meniji vključujejo sezonske in avtohtone lokalne sestavine ter vključujejo kulutno pomembne lokacije.

Podnebne spremembe so vplivale na lokalno kmetijstvo in prehrano. Z uživanjem sezonskih lokalnih proizvodov se lahko bolje prilagodimo okolju. Lokalni chefi imajo pri tem pomembno vlogo, da prispevajo k zmanjšanju odvisnosti od uvoženega blaga.

Obstaja široka paleta kulinaričnih doživetij, ki lahko vsako posebej prispevajo k temeljem regenerativnega turizma. Že samo nakup na kmečki tržnici ali okušanje ulične hrane ima lahko oprijemljive (gospodarske in okoljske) ter neoprijemljive (kulturne in družbene) učinke.

Trajnostna pridelava hrane in razvoj potrošnje prispevata k regenerativnemu turizmu in prihodnosti našega planeta.

Glavni cilj regenerativnega turizma je, da obiskovalci pozitivno vplivajo na obiskan prostor (destinacijo), kar pomeni, da ga zapustijo v boljšem stanju, kot so ga našli. Regenerativni koncept presega “neškodovanje” okolju in si prizadeva za njegovo aktivno oživljanje in regeneracijo, kar ima za posledico pozitiven krog učinkov na lokalne skupnosti in gospodarstva, torej trajnostno regeneracijo. Regenerativni turizem tako pomeni, da pustijo obiskovalci po odhodu kraj v boljšem stanju, kot je bil pred tem. (Za primerjavo, trajnost pomeni, da nekaj pustimo takšno, kot je, da ostane enako; z drugimi besedami, da ne povzročamo dodatne škode). Regenerativni turizem v tem smislu presega trajnostne prakse. Ponuja pomemben sklop rešitev za premislek in obnovo turistične panoge. Poleg tega prispeva k izboljšanju lokalnega gospodarstva, ohranjanju lokalne kulture in biotske raznovrstnosti, hkrati pa gostom ponuja nepozabna in pristna doživetja, ki spreminjajo njihova življenja, ter omogoča destinacijam, da se izboljšajo.